Boj za Lipico (2008)

DKAS novembra 2008 opozarja novo Vlado, da je zaenkrat še možno zaustaviti razvoj golfa v zavarovanem območju Kobilarne Lipica in sprožiti prizadevanja za uvrstitev območja na Unescov seznam). V podobnem pozivu se je DKAS leta 2006 pridružilo 500 podpisnikov (Poziv k premisleku o razvoju posestva Lipica).

Tokratni odziv DKAS je spodbudila javna predstavitev okoljskega poročila, ki ga je za tisti del načrta prostorskih ureditev na katerem je predvidena ureditev igrišča za golf, izdelal ZRC SAZU. DKAS opozarja odgovorne in širšo javnost na to, da je bila prav za Lipico uzakonjena izdelava prostorskega akta, kakršnega Zakon o prostorskem načrtovanju ne predvideva. Na podlagi tega so se odgovorni odrekli celoviti obravnavi posestva. Enovitosti obravnave posestva pa se je odreklo tudi okoljsko poročilo izdelano za del načrtovanih posegov na delu območja. Sodelavci ZRC SAZU so ugotovili, da ureditev golfskega igrišča ne bi pomenila bistvenega poslabšanja stanja na posestvu, če bo le iz urejanja izvzetih 17 ha terena na katerem so našli hroščka z imenom bukov kozliček. Ta vrsta govori o izjemni biotski pestrosti tega območja, ki je vredna varovanja in prepovedi širitve golfa.

DKAS tem ugotovitvam ne nasprotuje ampak dodaja, da sta ključni značilnosti tega državnega spomenika krajina pašnikov in konjska čreda. Kljub preteklim posegom in ravnanju s posestvom, odraz katerega je tudi bogata narava, je prav krajina tista, ki Lipico opredeli za nacionalno dediščino svetovnega pomena. Varstvo in razvoj krajine in konjske črede morata zato navdihniti razvojni program in poskrbeti, da se država izkaže kot odgovoren skrbnik nacionalne dediščine.

UO DKAS