Statut Društva krajinskih arhitektov Slovenije - 2017

V skladu z Zakonom o društvih (ZDru-1) (Uradni list RS št. 61/06) je skupščina
Društva krajinskih arhitektov Slovenije dne 11.9.2008 sprejela ter dne 14. decembra 2017 dopolnila in sprejela


STATUT DRUŠTVA KRAJINSKIH ARHITEKTOV SLOVENIJE

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen
Ime društva: Društvo krajinskih arhitektov Slovenije. Sedež: Biotehniška fakulteta, Oddelek za krajinsko arhitekturo, Jamnikarjeva 101, 1000 Ljubljana. Društvo deluje na območju Republike Slovenije.

2. člen
Društvo krajinskih arhitektov Slovenije - s kratico DKAS (v nadaljnjem besedilu društvo) je strokovno društvo. Ustanovljeno je bilo dne 21.3. 1992. Združuje državljane, ki se profesionalno ukvarjajo s krajinsko arhitekturo v Republiki Sloveniji in študentsko sekcijo DKAS.

3. člen
Društvo je pravna oseba. Zastopa in predstavlja ga predsednik.

4. člen
Društvo ima svoj žig z imenom društva. Žig je okrogle oblike s premerom 30 mm z enojnim robom, ob katerem je napis DRUŠTVO KRAJINSKIH ARHITEKTOV SLOVENIJE. V sredini je logotip društva: stiliziran drevored petih dreves nad črto in kratica DKAS pod njo. Na članskih izkaznicah se uporablja žig enake oblike s premerom 22 mm. Društvo ima tudi žig pravokotne oblike, na katerem je davčna številka, brez logotipa društva.

5. člen
Društvo sodeluje z Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije, ki je v Republiki Sloveniji pristojna za krajinsko arhitekturo in prostor in drugimi sorodnimi organizacijami v Republiki Sloveniji. Samostojno lahko sodeluje tudi s tujimi in mednarodnimi društvi in organizacijami, ki imajo podobne namene in cilje.

6. člen
Delovanje društva in njegovih organov je javno. Javnost dela je zagotovljena z javnim in internim obveščanjem. Društvo izdaja tudi svoje glasilo in strokovne publikacije iz dejavnosti društva. Društvo ima svojo spletno stran www.dkas.si in fb profil, ki ju ureja uredniški odbor imenovan s sklepom skupščine.

Društvo obvešča o svojem delovanju ožjo in širšo javnost na sledeče načine:
• z objavljanjem vabil in zapisnikov na spletni strani društva,
• z objavo informacij na svoji in sorodnih spletnih straneh,
• z obveščanjem članov po pošti in preko spleta,
• zagotavlja, da so zapisniki vseh organov društva dostopni na vpogled članom društva,
• sodeluje s predstavniki sredstev javnega obveščanja (na tiskovnih konferencah),
• zagotavlja v skladu s svojimi možnostmi organizacijske, materialne, tehnične in druge pogoje, ki omogočajo sredstvom javnega obveščanja obveščati javnosti o delu društva.
Za zagotovitev javnosti dela in dajanje informacij je odgovoren predsednik.



II. CILJI

7. člen
Cilji društva so:
• združevanje strokovnjakov, ki delujejo na področju krajinske arhitekture, in sicer: prostorskem planiranju, urbanističnem in krajinskem načrtovanju, krajinskem oblikovanju, varstvu krajin ter teoriji krajinske arhitekture,
• prispevati k razvoju in uveljavljanju krajinske arhitekture,
• strokovno izpopolnjevanje članov.
Društvo deluje v javnem interesu tako, da:
• prispeva k varstvu in razvoju krajine,
• prispeva k ohranjanju narave in varstvu kulturne dediščine,
• prispeva k varstvu okolja,
• sodeluje pri reševanju pomembnih vprašanj prostorskega razvoja,
• sodeluje pri oblikovanju strategij, politik in zakonodaje s področja urejanja prostora, varstva in urejanja krajine, ohranjanja narave, varstva kulturne dediščine in varstva okolja,
• sodeluje pri zagotavljanju in varovanju kakovostnih javnih površin,
• seznanja in izobražuje širšo javnost o pomenu prostorskega načrtovanja in oblikovanja, kot mehanizmov za dosego ciljev trajnostnega razvoja,
• dviga javno zavest o pomenu prostorske kulture,
• seznanja širšo javnost z mednarodnimi konvencijami s področja varstva in ohranjanja kulturne in naravne krajine in drugimi listinami, povezanimi z urejanjem prostora.

8. člen
Dejavnosti društva, navedene v 7. členu, se uresničujejo z:
• organizacijo strokovnih in znanstvenih sestankov, tečajev, seminarjev in podobnih srečanj,
• popularizacijo krajinske arhitekture (stiki z mediji, problemski forumi, poljudna predavanja, izobraževanje),
• izdajanjem strokovnega tiska, publikacij in organizacijo razstav,
• uresničevanjem skupnih akcij in trajnim sodelovanjem s sorodnimi strokovnimi združenji doma in v tujini,
• spodbujanjem razpisov za javne natečaje in sodelovanjem pri njihovi organizaciji in izvedbi,
• vzpostavitvijo trajnega sodelovanja z organizacijami ali tistimi enotami znotraj njih, ki se ukvarjajo s planiranjem, projektiranjem, oblikovanjem oziroma urejanjem prostora.

III. ČLANSTVO

9. člen
Član društva je lahko vsak, ki se v društvo včlani prostovoljno, sprejme njegov Statut in izpolnjuje naslednje pogoje:
• ima ustrezno izobrazbo smeri krajinska arhitektura (dokazilo),
• je študent krajinske arhitekture,
• predloži vlogo za sprejem v članstvo.
Vlogo pregleda in s sklepom potrdi in sprejme ali zavrne upravni odbor.

V društvo se lahko včlanijo tudi predstavniki drugih strok. Njihovo vključitev na predlog upravnega odbora potrdi skupščina.


10. člen
Pravice člana društva so:
• da voli in je izvoljen v organe društva,
• da sodeluje in daje predloge pri delu društva,
• da je obveščen o delu društva,
• da predlaga ustanovitev delovnih skupin ali sekcij (12 člen).
• da ga društvo zaščiti, kadar so ogrožene njegove moralne in materialne pravice,
• da lahko gospodarno uporablja materialna in druga sredstva društva,
• da je zaščiten v skladu z moralnim kodeksom krajinskih arhitektov.
Člani študentske sekcije imajo enake pravice, z izjemo volilne pravice.

Člani, ki niso krajinski arhitekti, nimajo volilne pravice in ne morejo biti izvoljeni v organe društva.

11. člen
Dolžnosti člana društva so:
• da spoštuje statut društva in uresničuje sklepe društvenih organov,
• da voli in je izvoljen v organe društva,
• da aktivno sodeluje pri delu društva,
• da z osebnim prizadevanjem in vzorom pripomore k uresničitvi delovnega programa društva,
• da redno plačuje članarino v višini, ki jo določi skupščina,
• je osebno odgovoren za vestno opravljanje sprejetih nalog in funkcij in je lahko razrešenpred iztekom mandata, če nalog ne izvaja ustrezno,
• da se ravna po moralnem kodeksu krajinskih arhitektov.
Člani študentske sekcije so oproščeni članarine.

Člani študentske sekcije izvolijo svojega predstavnika v UO, ki ima pravico in dolžnost, da voli in je izvoljen. Glede preostalih dolžnosti so člani študentske sekcije izenačeni s preostalimi člani.
Člani, ki niso krajinski arhitekti, so glede dolžnosti izenačeni s preostalimi člani, razen dolžnosti volitev in izvolitev.


12. člen
(sekcije)
Upravni odbor društva na pobudo članov društva za lažje opravljanje nalog društva oblikuje sekcije. Delovne skupine oz. sekcije niso organi društva in niso pravne osebe. Delujejo v skladu s statutom društva. Sekcija se lahko ustanovi, če poda zahtevo najmanj pet članov društva, s predloženim programom dela. Sekcije so za svoje delo odgovorne upravnemu odboru. Strokovna sekcija preneha delovanje po sklepu upravnega odbora, če ta ugotovi, da sekcija ne opravlja svojih nalog ali ko so naloge opravljene. Financiranje strokovne sekcije se ureja s finančnim načrtom, predloženim ob ustanovitvi sekcije na podlagi letnega programa dela. Sekcijo vodijo predsednik, namestnik in trije člani, ki jih na seji sekcije izvolijo člani sekcije. Predsedniki strokovnih sekcij so vabljeni na seje upravnega odbora društva, predsednik društva pa na seje sekcij.

13. člen
(študentska sekcija)
Za študentsko sekcijo veljajo določila iz 12. člena. Študentsko sekcijo sestavljajo študentje Oddelka za krajinsko arhitekturo. Člani študentske sekcije pridobijo poseben status, pri katerem imajo vse pravice in dolžnosti članov DKAS-a, z razlikami glede volilne pravice in višine članarine. Člani študentske sekcije določijo svojega predstavnika in ostale člane vodstva sekcije. Naloge in pristojnosti sekcije določi upravni odbor na predlog študentske sekcije.

14. člen
(splošna vsebinska opredelitev delovanja študentske sekcije)
Cilji delovanja študentske sekcije:
• uvajanje v strokovno delo,
• izobraževanje in razvoj stroke,
• medgeneracijsko povezovanje,
• mednarodno povezovanje.

15. člen
Članstvo v društvu preneha:
• z izstopom (pisna izjava),
• z brisanjem in izključitvijo,
• če član kljub opominu ne plača članarine za tekoče leto,
• s prenehanjem delovanja društva,
• s prenehanjem statusa študenta (razen v primeru, ko se zaradi zaključka študija član izloči iz študentske sekcije in postane redni član društva s pripadajočimi pravicami in dolžnostmi).

IV. ORGANIZIRANOST DRUŠTVA

16. člen
Organi društva so:

1. Skupščina,
2. Upravni odbor,
3. Nadzorni odbor,
4. Častno razsodišče.

17. člen
Skupščina in upravni odbor iz svoje pristojnosti lahko imenujeta tudi druga stalna in začasna delovna telesa in njihovo sestavo (kot npr. odbor za nagrade in priznanja, uredniški odbor).

SKUPŠČINA

18. člen
Najvišji organ društva je skupščina, ki jo sestavlja celotno članstvo.

19. člen
Skupščina se sestaja po potrebi, vendar najmanj enkrat letno, ko potrjuje poročilo o delu in o finančnem poslovanju društva. Skupščino skliče upravni odbor po rednem programu; izredno skupščino pa na zahtevo več kot polovice članov upravnega odbora, ali na zahtevo nadzornega odbora oz. na pisno zahtevo ene tretjine članov društva. Upravni odbor je izredno skupščino dolžan sklicati. Za sklic izredne skupščine veljajo določbe kot za sklic redne skupščine. Če v roku 30 dni upravni odbor ne skliče izredne skupščine, jo skliče predlagatelj. Izredna skupščina sklepa le o zadevi, zaradi katere je sklicana.

Izredna seja skupščine lahko poteka tudi v elektronski obliki, z uporabo enakih postopkov in pogojev kot pri rednih sejah skupščine. Dnevni red, zapisniki in rezultati glasovanj se hranijo v tiskani obliki. Na izredni seji v elektronski obliki se lahko opravlja tiste korekcije statuta, ki so posledica spremembe ali neusklajenosti z zakonodajo, nedvoumno napačnih dikcij in spremembe naslova. V elektronski obliki ni moč opraviti volitev in imenovanj.


20. člen
Skupščina je sklepčna, če je ob predvidenem začetku zasedanja navzoča več kot polovica članov društva oziroma če število prisotnih članov in članov, katerih pooblastila so bila posredovana do predvidenega začetka zasedanja skupščine, presega polovico članstva. Če ob predvidenem začetku skupščina ni sklepčna, se začetek zasedanja odloži za 15 minut, nakar je skupščina sklepčna, če je navzoča vsaj tretjina članov društva oziroma če število prisotnih članov in posredovanih pooblastil predstavlja vsaj tretjino članstva.

21. člen
Skupščina sprejema svoje sklepe z večino glasov navzočih članov oziroma prisotnih članov, ki glasujejo tudi s pooblastili. Če odloča o spremembi statuta, o prenehanju delovanja društva ali kadar voli organe, je potrebno, da za to glasujeta najmanj 2/3 navzočih članov oziroma prisotnih članov, ki glasujejo tudi s pooblastili in, da je na skupščini prisotnih najmanj 1/2 članov s pooblastili.
Glasovanje skupščine je praviloma javno, razen če se člani odločijo za tajni način glasovanja. Volitve organov društva so praviloma tajne.

22. člen
Zasedanje skupščine društva vodi delovno predsedstvo, ki ima tri člane. Predsednik društva je po funkciji član delovnega predsedstva.

23. člen
Skupščina razpravlja in odloča o naslednjih vprašanjih:
• sprejema statut društva, oz. njegove spremembe in dopolnitve,
• sprejema pravilnike o delu teles in organov društva in druge pravne akte,
• sprejema enoletni, večletni program dela in poročilo o opravljenem delu,
• sprejema finančni načrt in zaključni račun za materialno in finančno poslovanje v preteklem letu,
• razlaga določila statuta,
• določa vsebinsko, kadrovsko in finančno politiko društva,
• razpravlja o razvoju društva, kot tudi o drugih vprašanjih, ki so v interesu stroke in društva v celoti,
• voli delegate v druga društva in delegate v mednarodne organizacije,
• voli in razrešuje člane upravnega odbora, nadzornega odbora in častnega razsodišča,
• podeljuje nagrade in priznanja,
• razpravlja tudi o drugih vprašanjih, ki izhajajo iz tega statuta,
• voli predsednika društva,
• odloča o prenehanju oz. združitvi društva,
• odloča o višini članarine.

24. člen
Mandat članov organov društva traja dve leti. Mandat se lahko enkrat podaljša.

UPRAVNI ODBOR DRUŠTVA

25. člen
Upravni odbor društva se voli na skupščini društva za obdobje dveh let. Upravni odbor šteje sedem članov: predsednika, podpredsednika, organizacijskega tajnika, blagajnika in tri člane. Eden od članov upravnega odbora je predstavnik študentske sekcije DKAS. Eden od članov je predstavnik matične sekcije krajinskih arhitektov pri ZAPS. Predsednik in drugi člani upravnega odbora so osebno in kolektivno odgovorni za svoje delo skupščini društva. Upravni odbor obvešča in "razporeja" delo tudi na druge člane DKAS. Predstavnik matične sekcije KA ZAPS je odgovoren za usklajevanje dejavnosti društva z matično sekcijo in zbornico.



26. člen
Člani upravnega odbora predlagajo izmed članov odbora enega ali več kandidatov za predsednika z dveletnim mandatom. Predsednika izvoli skupščina. Predsednik upravnega odbora je istočasno tudi predsednik društva. Podpisuje dokumente (administrativne in finančne), ki so odrejeni s poslovnikom o delu društva.

27. člen
Podpredsednik nadomešča predsednika v njegovi odsotnosti; v obdobju nadomeščanja ima iste pravice in dolžnosti kot predsednik. Izbran je izmed članov upravnega odbora z mandatom dveh let.

28. člen
Upravni odbor opravlja naslednje naloge:
• skrbi za tekoče sodelovanje z zbornico pristojno za krajinsko arhitekturo - ZAPS in mednarodnimi organizacijami
• skrbi za izvajanje programa, politike ter odločitev in zaključkov skupščine ter njenih priporočil,
• razčleni program dela in pripravi operativni program,
• pripravi predlog za enoletno in večletno aktivnost društva in ga predloži skupščini v presojo in sprejem,
• sprejema člane v društvo, skrbi za evidenco članov, organizira zbiranje članarine in pripravi povratne informacije o aktivnostih in finančnem poslovanju,
• pripravi in sklicuje zasedanja skupščine,
• med dvema zasedanjema skupščine organizira sestanke in druga srečanja članov zaradi dela, ki ga predvideva program,
• organizira sodelovanje z drugimi društvi in organizacijami v skladu z izvajanjem akcij in aktivnosti ki so v skupnem interesu,
• sprejema odločitev o organizaciji strokovne službe na osnovi zakonodaje,
• izvaja finančno politiko društva na temelju finančnega načrta, skrbi za materialno poslovanje društva, tekoče spremlja porabo sredstev in sprejema odločitve o višini sredstev za osebne dohodke zaposlenih v društvu, v skladu z zakonom in finančnim načrtom,
• izdela letno poročilo o opravljenem delu in finančnem poslovanju društva,
• predlaga višino članarine za vsako leto,
• pregleda in verificira predloge za nagrade in priznanja in jih posreduje skupščini v sprejem,
• imenuje tričlanski odbor za nagrade in priznanja,
• opravlja tudi vse ostalo, kar mu ga poveri skupščina.

29. člen
Upravni odbor se sestaja najmanj enkrat vsake štiri mesece, po potrebi pa tudi pogosteje. Enkrat letno predloži poročilo skupščini o svojem delu, kakor tudi o delu preostalih teles društva.

30. člen
Upravni odbor na svojih sejah polnopravno odloča, če je na seji prisotna večina članov upravnega odbora. Vsaka odločitev je veljavna, če zanjo glasuje večina prisotnih članov upravnega odbora.

NADZORNI ODBOR

31. člen
Člane nadzornega odbora voli skupščina. Odbor sestavljajo trije člani. Predsednika odbora izbirajo člani odbora izmed sebe. Predsednik in člani odbora so izvoljeni za dve leti. Predsednik nadzornega odbora, ki je izvoljen na prvi seji po skupščini, sklicuje seje, vodi delo odbora in poroča skupščini. Veljavne sklepe odbor sprejema s soglasjem vseh članov. Za svoje delo je odgovoren skupščini.

32. člen
Nadzorni odbor opravlja naslednje naloge:
• spremlja delovanje društva,
• skrbi za dosledno izvrševanje določb statuta in drugih aktov društva,
• nadzoruje finančno in materialno poslovanje društva,
• pregleda vsakoletni zaključni račun,
• posreduje upravnemu odboru svoje predloge za finančno poslovanje in varovanje društvenega premoženja,
• poroča skupščini o pravilnosti in učinkovitosti finančnega poslovanja upravnega odbora,
• spremlja delo upravnega odbora med dvema skupščinama.

ČASTNO RAZSODIŠČE

33. člen
Častno razsodišča sestavljajo trije člani in dva namestnika, ki jih izvoli skupščina za enako mandatno obdobje, kot člane upravnega odbora društva. Predsednika razsodišča izvolijo člani razsodišča izmed sebe. Častno razsodišče se sestaja na podlagi pisnih zahtev organov in članov društva, ki jih mora rešiti v roku 30 dni. Častno razsodišče je sklepčno, če so prisotni trije člani. Sklep je veljaven, če zanj glasujeta dva člana.

34. člen
Naloga častnega razsodišča je braniti interese društva, ter strokovne in druge interese članov, ki so opredeljeni v moralnem kodeksu krajinskih arhitektov. Naloga častnega razsodišča je tudi obravnavanje kršitev članov društva in izrekanje disciplinskih ukrepov.

35. člen
Za disciplinski prekršek člana se šteje hujše nespoštovanje pravil in sklepov organov društva ter vsako drugo ravnanje, ki prizadene interese in ugled društva.

Kršitve so predvsem:
• kršitve določb statuta in aktov društva,
• nevestno izvrševanje sprejetih zadolžitev in funkcij v društvu ali škodovanje njegovemu ugledu,
• delovanje v nasprotju s strokovnimi in moralnimi normami, ki jih zastopa društvo.

36. člen
V postopku častno razsodišče ugotovi kršitev člana in mu s sklepom izreče disciplinski ukrep. Zoper sklep ima prizadeti pravico pritožiti se na skupščino.

37. člen
O sporih odloča na prvi stopnji častno razsodišče. Častno razsodišče uporablja pri svojem delu smiselno določbe Zakona o upravnem postopku.
Organ pritožbe je skupščina. Njena odločitev je dokončna. Za svoje delo je častno razsodišče odgovorno skupščini.

V. MATERIALNO IN FINANČNO POSLOVANJE

38. člen
Društvo pridobiva za svoje delo in aktivnosti sredstva iz naslednjih virov:
• članarine,
• dotacij,
• na osnovi programa dela od pristojnih ministrstev, podjetij in drugih,
• iz založniške dejavnosti,
• prispevkov in pomoči posameznikov, organizacij, ipd.,
• drugih virov.

39. člen
Finančno in materialno poslovanje mora biti v skladu z veljavnimi predpisi s tega področja.
Vsaka delitev premoženja društva med njegove člane je nična.

40. člen
Društvo razpolaga s finančnimi sredstvi v skladu s programom in letnimi finančnimi plani, ki jih sprejme skupščina. Na redni skupščini člani vsako leto obravnavajo in sprejmejo zaključni račun.

41. člen
Finančne in materialne listine podpisujejo predsednik in pooblaščeni zastopnik/zastopniki društva.
Blagajnik vodi finančno in materialno poslovanje v skladu s pravilnikom o finančno-materialnem poslovanju v katerem društvo določi tudi način vodenja in izkazovanja podatkov o finančno-materialnem poslovanju društva, ki mora biti v skladu z računovodskimi standardi za društva.
Društvo ima svoj poslovni račun odprt pri NLB.

42. člen
Delo blagajnika je javno. Vsak član društva ima pravico vpogleda v finančno in materialno dokumentacijo in poslovanje društva. Za pomoč pri urejanju finančno-materialnih zadev lahko društvo zaposli finančnega strokovnjaka v skladu z veljavno zakonodajo s področja delovnega prava.

VI . PRIZNANJA IN NAGRADE DRUŠTVA

43. člen
Za aktivne člane društva in za tiste, ki prispevajo k napredku stroke, njene afirmacije in popularizacije, za posebno pomembne strokovne in znanstvene dosežke lahko društvo podeljuje nagrade in priznanja.

44. člen
Društvo podeljuje naslednje nagrade:
• nagrada za življenjsko delo,
• priznanje za večletno aktivnost v stroki in pomembne dosežke,
• priznanje za aktivnost v stroki ali za opravljanje posebnih nalog v društvu.

45. člen
Predloge za priznanja in nagrade pripravi odbor za nagrade in priznanja na osnovi prej zbranih predlogov. Nagrade se podeljuje na skupščini, strokovnih srečanjih ali drugih prireditvah društva.


46. člen
Za postopek, pogoje in način podelitve nagrad in priznanj ter obliko nagrad in priznanj se izdela pravilnik za nagrade, ki začne veljati po sprejemu na skupščini društva.

VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

47. člen
Spremembe in dopolnitve statuta in drugih splošnih aktov društva se prejemajo na način in po postopku sprejemanja statuta.

48. člen
Društvo preneha z delom:
• ko tako odločijo člani društva na skupščini z 2/3 večino,
• ko se število članov zmanjša pod 10,
• z odločbo pristojnega upravnega organa za notranje zadeve

49. člen
V primeru prenehanja dela društva prevzame premoženje Društvo urbanistov in prostorskih planerjev Slovenije.

50. člen
Statut začne veljati takoj.

Ljubljana, 11.09.2008

Spremembe in dopolnitve, Ljubljana, 14. december 2017, predsednik Društva krajinskih arhitektov Slovenije:
Jože NOVAK, l.r.