Znane so nagrade ZAPS

Znane so nagrade ZAPS l Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije za leto 2023 in spet enkrat smo lahko ponosni na svoje člane!

Platinasti svinčnik za opus: dr. Aleš Mlakar

Zlati svinčnik za realizacijo: Vrtec Kočevje, Enota Čebelica
odgovorni projektant: Jure Hrovat u.d.i.a.
soavtorji: Jure Hrovat, Ana Kreč, Katja Paternoster
krajinska arhitektura: Kolektiv Tektonika, d.o.o., Darja Matjašec, Nejc Florjanc, Katja Mali

Zlati svinčnik za realizacijo: Most za pešce in koelsarje v Irči vasi
odgovorni projektant Blaž Budja, u.d.i.a.
soavtorji Blaž Budja, u.d.i.a., Rok Jereb, u.d.i.a., dr. h.c. Marjan Pipenbaher, u.d.i.g., Tomaž Weingerl, u.d.i.g.
krajinska ureditev dr. Dušan Stupar, u.d.i.k.a.

Zlati svinčnik za prostorsko načrtovanje: Ureditev romskega nasleja Brezje-Žabjak
avtorji: mag. Jelka Hudoklin, u.d.i.k.a., Igor Črnugelj, u.d.i.a., mag. Zoran Gajski, u.d.gosp.inž., mag. Radovan Nikić, u.d.i.g., Jernej Radovac, u.d.i.g., mag. Irena Hočevar, u.d.geogr., Tanja Jerin, i.g. in Izidor Jerala, u.d.i.k.a., MO Novo mesto

Patinasti svinčnik: Pokopališče Srebrniče
avtorji: prof. dr. Aleš Vodopivec, Nena Gabrovec, krajinska arhitektura: Dušan Ogrin in Davorin Gazvoda
skulpture: Janez Pirnat

Čestitamo in pozdravljamo seveda čisto vse nagrajenke in nagrajence!!

Več o nagrajenih kolegih in njihovih delih ter drugih nagrajencih prebertite na speltni strani ZAPS: https://zaps.si/vse-novice/priznanja-zaps-2023/...


Fotografija: Materja jordovič Potočnik

Za tiskalnik

PROJEKT 'MESTO DREVES' V PODPORI MREŽE ZA PROSTOR

Društvo krajinskih arhitektov Slovenije z željo dviga ravni obravnave dreves v urbanem okolju in strokovnega ravnanja z njimi, v okviru projekta 'Mesto dreves' z aktivacijo strokovne javnosti in sodelovanjem občin pripravlja pregled uporabe evidenc dreves v slovenskih občinah, mestih in naseljih ter nabor dobrih praks upravljanja mestne drevnine. Zbrane ugotovitve o uporabi evidenc dreves bodo v povezavi z drugimi domačimi strokovnimi spoznanji v sklopu projekta uporabljene za ozaveščanje o pomenu strokovnega načrtovanja in upravljanja, povezanega z drevesi v urbanem prostoru.

Več na povezavi: http://www.dkas.si/?id=3,11

Za tiskalnik

Posledice poplav zahtevajo celovito in povezano ukrepanje, Stališče DKAS in MSKA ZAPS do interventnega zakona in zakona o obnovi po poplavah

Jamnikarjeva 101
1000 Ljubljana
Slovenija
e-mail: info@dkas.si


Ljubljana, 29.08.2023


Posledice poplav zahtevajo celovito in povezano ukrepanje
Stališče DKAS in MSKA ZAPS do interventnega zakona in zakona o obnovi po poplavah

V Društvu krajinskih arhitektov Slovenije skupaj s člani Matične sekcije krajinskih arhitektov pri Zbornici za arhitekturo za prostor Slovenije zaskrbljeno spremljamo razmere v prostoru in strokovne razprave po avgustovskih poplavah. Ob tem močno pogrešamo multidisciplinaren pristop k odpravljanju nastalih problemov v prostoru in k snovanju dolgoročno vzdržnih prostorsko načrtovalskih rešitev. Poplave krajinski arhitekti razumemo tudi kot kritiko trenutnega slabo delujočega razdrobljenega sistema prostorskega načrtovanja in rešitve vidimo, podobno kot lansko leto po požaru na Krasu, v dobro organiziranih procesih celovitega prostorskega načrtovanja in dobro povezanega ter vključujočega ukrepanja. V več spletnih razpravah smo od poplav naprej postopoma oblikovali enotna izhodišča za razpravo o možnih in potrebnih ukrepih, ki jih predstavljamo zdaj, ob soočenju s predlogom interventnega zakona, kot izhodišča za pripravo napovedanega zakona o obnovi.

1. Za odpravo posledic letošnjih katastrofalnih poplav uvedba novih, posebnih postopkov priprave in vrste prostorskih izvedbenih aktov, nista potrebni. V ZUreP-3 so že zajeta vsa potrebna prostorsko načrtovalska orodja za potrebne prostorske ureditve za odpravo posledic poplav – opredelitev ustreznih lokacij za novogradnje, obnovo/prenovo ter sanacijo.
Zakon o obnovi naj določa organizacijske in finančne ukrepe, namenjene odpravi posledic te naravne nesreče, ne pa tudi sistema postopkov in vsebin urejanja prostora. V nasprotnem primeru ne bo dosegel svojega namena niti v zvezi z ukrepi, ki morajo biti zelo ciljno naravnani in izvedeni v čim krajšem času, niti v zvezi z dolgoročno potrebno preobrazbo sistema prostorskega načrtovanja, katerega spremembe zadevajo bistveno širši nabor vsebin in zato zahtevajo tudi ustrezen čas za poglobljen razmislek in poglobljeno ter široko razpravo za oblikovanje soglasja o novih rešitvah.

2. Za preprečitev nastajanja podobnih naravnih nesreč naj bo prostorsko načrtovalsko delo osredotočeno na pripravo strokovnih rešitev za nove generacije prostorskih aktov – RPP, OPP in OPN. Ker urejanje voda bistveno presega domet prostorskega načrtovanja na ravni občine (glej alinejo 3), naj se regijam in občinam nameni za prostorsko načrtovanje dovolj sredstev in hkrati čim hitreje na ravni države prične s pripravo strokovnih podlag (npr. karte razredov poplavne nevarnosti), ki naj na celotnem območju države ustrezno obravnavajo urejanje voda vključno oz. sočasno z ukrepi za namakanje kmetijskih površin.

3. Urejanja voda naj bo prostorsko celostno (vezano na povodja in ne na posege v posamezne segmente vodotoka) in vpeto v celovito urejanje prostora. Ukrepi za zagotavljanje poplavne varnosti in dolgoročno vzdržno upravljanje voda naj ne bodo predmet (morebitnih novih) sektorskih aktov, temveč sestavina prostorskih izvedbenih aktov.

4. Brez dobre analize in široke strokovne razprave naj se ne posega v sistem urejanja prostora. Če se izkaže, da so posegi v krovni zakon (ZUreP-3) res potrebni, naj se uvajajo premišljeno. Nenehno spreminjanje zakonodaje močno otežuje delovne procese, povzroča zmedo in nezaupanje, načenja integriteto sistema urejanja prostora ter jemlje čas in sredstva, kar je oboje nujno potrebno za iskanje dobrih vsebinskih rešitev.
Če bo do spremembe ZUreP-3 prišlo, pa naj te že vnaprej dorečejo tudi način ravnanja za primere nesreč, kakršne so nedavne poplave in tako preprečijo pripravo ad hoc interventnih zakonov z nepretehtanimi rešitvami.

5. Noben zakon naj ne skuša na vsak način določiti novih (poenostavljenih) postopkov in metod priprave rešitev in načrtov. Metodološka izhodišča so že jasno postavljena (glej npr. priporočila za izdelavo krajinske in urbanistične zasnovo).

6. Kot smo v odzivih na spremembe zakonodaje že večkrat poudarili, je bistvo učinkovitega prostorskega načrtovanja, s tem pa tudi tokratne obnove, v dobrem vodenju procesa priprave načrtov, strokovni usposobljenosti izdelovalcev in tvornem sodelovanju vseh relevantnih strokovnjakov, nosilcev urejanja prostora in drugih deležnikov. Bolj kot spreminjanje zakonskih postopkov (vedno usmerjeno v administrativno skrajševanje časa, ki skoraj praviloma rezultira v še daljših postopkih), so potrebni ciljno naravnano in dobro organizirano vodenje ter odgovorno in hitro sprejemanje odločitev, dobro usklajena izhodišča in podatki iz lokalnega okolja (od spodaj navzgor) ter učinkovita priprava aktov po utečenih postopkih (zdaj ni čas za eksperimente), odzivno sodelovanja NUP-ov (upoštevanje skupnih ciljev, spoštovanje dogovorjenih rokov) ter horizontalno povezovanje ukrepov posameznih sektorjev.

7. Država naj zagotovi strokovno pomoč in svetovanje občinam pri vodenju postopkov, tako jim bo lahko bistveno olajšala delo in si obenem zagotovila pregled nad potekom postopkov po vseh območjih. Zdaj je priložnost za ponovno obuditev predloga za ustanovitev medresorske koordinacijske službe za prostor in graditev objektov pri Vladi RS (glej Kultura prostora in graditve zdaj!, ZAPS, IZS, 2016).

8. Odgovorne pozivamo, da naj jih sedanje nujno ukrepanje ne vodi v hitre in nedomišljene rešitve, ki bodo v nasprotju z načeli trajnostnega razvoja in brez dodane kulturne (oblikovalske) vrednosti. Upošteva naj se sistem za merjenje kakovosti kulture gradnje (Davos Baukultur Quality System), oblikovan kot dodatna podpora pri uresničevanju Davoške deklaracije iz leta 2018.

Menimo, da je treba pred pripravo zakona o obnovi doreči koncept tega zakona, zato naša izhodišča ostajajo na generalni ravni. V nadaljevanju priprave zakona bomo tvorno sodelovali tudi s konkretnimi predlogi.


Društvo krajinskih arhitektov Slovenije
predsednica Jana Kozamernik


Matična sekcija krajinskih arhitektov ZAPS
predsednica Ana Pantelin




Naslovniki:
Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije, Vegova ulica 8, 1000 Ljubljana, zaps@zaps.si
Ministrstvo za naravne vire in prostor, Dunajska cesta 48, 1000 Ljubljana, gp.mnvp@gov.si
Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, Langusova ulica 4, 1000 Ljubljana, gp.mope@gov.si
javnost

Za tiskalnik

Dopis DKAS na ZAPS o razmerah na področju krajinskoarhitekturnega projektiranja

Dopis je DKAS z vključenimi pripombami članov DKAS poslal vodstvu ZAPS. Najdete ga v pdf priponki desno.

Dopis je podprla tudi matična sekcija KA in Oddelek za krajinsko arhitekturo (BF).

Ob tem vas obveščamo tudi, da smo 14.7. oddali pripombe na Osnutek Uredbe o podrobnejših pravilih urejanja prostora za umeščanje fotonapetostnih naprav, ki smo jih pripravili v okviru ožje skupine DKAS/MSKA, komentarje smo posredovali tudi ZAPS za vključitev v skupne komentarje. V primeru, da si želite ogledati obrazec s komentarji, nam pišite na e-mail.

Najlepša hvala vsem, ki ste sodelovali pri pripravi!

Lep pozdarv,
UO DKAS


ZAPIS DOPISA:

DKAS
Jamnikarjeva 101
1000 Ljubljana
Slovenija
e-mail: info@dkas.si

Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije
Vegova ulica 8
1000 Ljubljana
Slovenija

Ljubljana, 24.07.2023

Spoštovani predsednik Jernej Prijon in člani upravnega odbora ZAPS!

V Društvu krajinskih arhitektov Slovenije (DKAS) vam čestitamo za prevzem vodstva zbornice in vas hkrati želimo seznaniti z nekaterimi perečimi problemi na področju krajinskoarhitekturnega načrtovanja in urejanja odprtega prostora.
Vznemirja nas stanje na področju urejanja odprtega prostora in ocenjujemo, da so razmere na področju krajisnkoarhitekturnega projektiranja kritične, da ne zagotavljajo dovolj dobre kakovosti odprtega prostora in urejanja javnih površin ter da to terja razmislek in ustrezen odziv tudi na nivoju naše Zbornice. V DKAS čutimo odgovornost in potrebo, da ta razmislek skupaj z ZAPS sprožimo in začnemo vzpostavljati pogoje za izboljšanje.
Dejstvo je, da krajinski arhitekti v številne natečajne žirije, natečajne ekipe in tudi projekte, čeprav je za ustvarjanje novih rešitev v prostoru nujno potrebno znanje o različnih vidikih urejanja odprtega prostora, nismo vključeni. Hkrati smo vsi priča nestrokovnim projektantskim rešitvam, ki vodijo v slabe, škodljive prakse. V zadnjem času na primer v preštevilne primere neustreznega poseganja v zelene površine in odrasla drevesa, ki močno odmevajo tudi v javnosti. V DKAS si skupaj s člani MSKA močno prizadevamo za dvig projektantskih standardov na področju krajinske arhitekture. Skrbi nas, ker je v številnih prvonagrajenih natečajnih rešitvah (pa tudi izvedbah) vidik kakovosti ureditve odprtega prostora zapostavljen. Pri objektih, ki obravnavajo javni odprti prostor, med drugim tudi prostor vrtcev, šol, bazenskih kopališč in podobno, se pogosto zgodi, da povsem prevlada vidik kakovosti arhitekture.

V posameznih primerih bi bilo, za dvig nivoja kakovosti oblikovanja zunanjega prostora, morda celo smiselno razmislili o ločenem podeljevanju nagrade za odprti prostor. Zahteve po kakovostni ureditvi odprtega prostora se že v natečajnih nalogah pogosto izgubijo v množici drugih kriterijev. Veljalo bi razmisliti o teh kriterijih kot ključnih zahtevah in se tako že vnaprej izogniti nepotrebnim slabim praksam kot na primer neustrezni obravnavi programa v odprtem prostoru, preobsežnemu zmanjševanju površin raščenega terena, nekritičnim presojam pogojev za ohranjanje dreves in rast nove drevnine, za zadrževanje vode, ustvarjanje ustrezne mikroklime. Poseben problem so presoje rešitev glede ravnanja z naravo (tla, rastline, voda), blaženja podnebnih sprememb in prilagajanje nanje ter uporabe na naravi temelječih rešitev. Praksa tudi kaže, da moramo v Sloveniji nujno spremeniti odnos do investicij v urejanje odprtega prostora in zato moramo skupaj ozaveščati tako naročnike kot kolege arhitekte o potrebni višini investicij za kakovostno zasnovo in izvedbo ureditev odprtega prostora. Danes je kar pogosto, da se med izvedbo gradnje investicija, planirana za odprt prostor, zmanjša na račun arhitekture. Hkrati je investicija že v natečajnih nalogah prepogosto ocenjena izjemno nizko v primerjavi z dejanskim stroškom izvedbe. In posledično to vpliva tudi na ceno projektantske storitve, ne le na rešitve.

Aktivnost ZAPS pričakujemo tudi pri ozaveščanju o pomenu krajinskoarhitekturnih ureditev pri infrastrukturnih projektih, ki jih načrtujejo inženirji, člani IZS. Praktično vsa javna infrastruktura (prometna, komunalna itd.) se danes načrtuje brez vizije o končni podobi prostora ter ustreznega upoštevanja obstoječih naravnih prvin. Podoben odnos vlada pri organizaciji gradbišč, na katerih se dela ogromna škoda obstoječim drevesom, pomanjkljiva sta skladiščenje kakovostne zemljine in obravnava invazivnih vrst. Zaradi zaostrovanja razmer v urbanem okolju postajajo ključne strokovne in tehnične rešitve za zadrževanje meteorne vode in ustvarjanje pogojev za rast rastlin, ki zahtevajo usklajevanje z drugimi projektanti že v začetnih fazah projektiranja. V kontekstu celovitih ureditev odprtega prostora so zato nujno vedno bolj potrebna znanja, s katerimi krajinski arhitekti dobro opremljeni, ne pa nujno tudi
druge stroke. Omenjene vsebine zato morajo v načrtih zagotavljati in za njih odgovarjati strokovnjaki projektanti, ki imajo za to ustrezna znanja in licence, saj v primeru povzročene škode zavarovalnice ne bodo krile stroškov. Kot družba si ne moremo in ne smemo več privoščiti slabe prakse na področju načrtovanja odprtega prostora, še posebej prostora
javnega značaja. V preteklem mandatu smo znotraj stroke pripravili standarda za načrte krajinske arhitekture (ST ZAPS 05 in ST ZAPS 06), ki določata vsebino in grafične prikaze načrta KA. Izdelali smo tudi priporočila o tem, kdaj se načrt KA izdela, a je bila ta vsebina iz ST ZAPS izključena. Zanima nas ali bo UO ZAPS v novi sestavi to vsebino vključil v kak drug dokument. Zlasti za javni odprt prostor je po izkušnjah s prakse več kot očitno, da bi moralo biti sodelovanje pooblaščenega krajinskega arhitekta pri načrtovanju obvezno. Brez ustrezne vključitve znanja krajinskoarhitekturne stroke pri projektiranju lahko v prihodnosti upravičeno pričakujemo nadaljevanje pomanjkljivega upoštevanja obstoječih naravnih in sonaravnih danosti v odprtem prostoru, nizko stopnjo varstva in ravnanja z obstoječimi mestnimi drevesi, vegetacijo, tlemi in vodo. Nadaljevalo se bo načrtovanje odprtega prostora, ki ne odgovarja na potrebe uporabnikov in okolja v kontekstu podnebnih sprememb in s tem povezano manjšanje možnosti za regeneracijo in rekreacijo v poletnem času.

Posledično lahko pričakujemo vedno bolj glasne proteste javnosti in nižanje ugleda vseh strok, ki sodelujejo v procesih načrtovanja. Glede na številne odzive javnosti na dogajanje v prostoru je očitno, da se tudi pri nas ljudje vedno bolj dobro zavedajo pomena javnih zelenih površin in pričakujejo strokovno ukrepanje tako pri načrtovanju kot upravljanju
z zelenimi površinami in mestnimi drevesi. Nujno je treba urediti razmere na gradbiščih in sicer pri izvajanju načrtovanih ureditev ter uveljaviti strokovno znanje in standarde gradnje. Da to dosežemo, so nepogrešljivi izvedbeni načrti krajinske arhitekture (Pravilnik o projektni dokumentaciji!), prav tako je pomemben projektantski nadzor krajinskih arhitektov na gradbišču in sodelovanje z arboristi ter drugimi strokovnjaki (ravnanje z zemljino, vodo ...).

Spoštovani kolegi, od novega vodstva zbornice pričakujemo, da podpre prizadevanja naše stroke in poskrbi, da se bo ZAPS poglobljeno in aktivno posvetila ozaveščanju in dvigu prostorske kulture tudi skozi perspektivo krajinske arhitekture tako med člani zbornice kot pri naročnikih in drugih strokah v urejanju prostora ter v odnosu do države in širše javnosti. Pričakujemo, da se na ravni ZAPS aktivno in vsebinsko promovira ugled našega poklica in znanja ter da si ZAPS prizadeva za dvig projektantske ravni v načrtovanju odprtega prostora. V Sloveniji imamo veliko usposobljenega kadra s področja krajinske arhitekture, vendar se tega znanja in pridobljenih pooblastil v veliki meri sploh ne izrabi. Predvsem mladi kolegi zaradi obstoječih razmer odhajajo v tujino. Glede na to, da v urejanju prostora v ospredje zanimanja prihajajo postavljajo teme, ki so usidrane v samem jedru študijskega programa in delovnega področja krajinskih arhitektov upamo in pričakujemo, da bo ZAPS v prihodnosti aktivneje podprla izobraževanje, promocijo znanj in dobrih praks s tega področja in prispevala tudi k zakonskim rešitvam, s katerimi bo omogočeno uveljavljanje našega strokovnega dela.

V tem duhu si želimo tudi okrepiti sodelovanje ZAPS in DKAS.

V teh izrazito vročih in vremensko spremenljivih poletnih dneh vas lepo pozdravljamo!

Društvo krajinskih arhitektov Slovenije
predsednica Jana Kozamernik

Matična sekcija krajinskih arhitektov ZAPS
predsednica Ana Pantelin

Oddelek za krajinsko arhitekturo, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani
namestnica prodekanje za področje krajinska arhitektura izr. prof. dr. Naja Marot

Za tiskalnik