Za tiskalnik
Predstavitve
Projekti članov
 
 

Kolesarska pot od vzhodne občinske meje do Pohrastnika

Pot za kolesarje, rolarje in pešce

Šoštanj, Družmirsko jezero, Metleče, Pohrastnik.

Krajinska arhitektura:
Piano Saša
Miran Šander

Sodelavci:
Matija Kunst, Jure Piano, Gregor Gojević, Jernej Cilenšek, Iva Obšteter

Naročnik:
KS Šoštanj.

Leto projekta:
2003 – 2006, 2009

Leto izvedbe:
2006 - prva faza, 2009 - druga faza

Avtorja fotografij:
Saša Piano
Tomaž Krofel

KS Šoštanj je kot nadaljevanje že izvedenega krajšega dela poti znotraj industrijskega območja naročila izdelavo projekta za povezovalno pot, ki naj bi bila zasnovana tako, da bo uporabna za kolesarje, rolarje in pešce ter za različne namembnost (rekreacija, varna pot v šolo,…). Celotna načrtovana pot upošteva navezave na obstoječe in načrtovano omrežje. Skladnost s prostorom in potrebami, v čim večji meri izkorišča obstoječe kolovoze, poti, ceste. Načrtovana je celovito a ponuja enostavne rešitve, ki jih je možno uresničevati postopno. Umestitev poti upošteva privlačne ambiente, zanimive poglede, prijetno okolje, zanimive cilje in z dopolnilni programi (počivališča, razgledišča, igrišča ipd.) prostoru dodaja nove vsebine. Trasa je v razdeljena na več območij: območje izvedenega dela poti v industrijskem območju (2003), območje ob jezeru (1. faza, 2006) ter nadaljevanje izvajanja skozi Šoštanj in območje Metleč do Pohrastnika z možnostjo navezave proti Topolšici, s čimer bi bila Šaleška dolina povezana od vzhoda do zahoda.

Območje prve faze se nahaja v Šoštanju na robu eksploatacijskega območja Premogovnika Velenje in je namenjeno tudi za potrebe vzdrževanja njegovega južnega roba. Zasnova poti v tem območju pomeni umeščanje poti v območje, kjer je rekultivacija površin bila uspešno izvedena in je skozi čas nastala podoba (so)naravne krajine. Kvaliteten ekosistem, ki je v tem prostoru nastal, je potrebno ohranjati ali nadgrajevati, zato je nujno razumeti umeščanje kolesarske poti v ta prostor v prvi vrsti kot krajinski poseg in šele nato kot prometno ureditev. Zato se zasnova poti in spremljajočih ureditev prilagaja terenu in predvsem izkorišča obstoječe danosti prostora. Pot se začne na vzhodu tako, da se naveže na obstoječo kolesarsko pot in poteka po južnem robu eksploatacijskega območja. Umeščena je v prostor med jezerom in železnico, na zahodni strani se naveže na obstoječi kolovoz, ki je povezan s Cankarjevo ulico, kjer se vključuje v obstoječe prometne ureditve. Na območju je veliko obstoječih dreves, ki se vsa ohranjajo in mestoma dopolnijo in sedem počivališč opremljenih s klopmi in koški.