Strokovne podlage

11. strokovna konferenca DKAS
Ljubljana, 2005


Prispevki

Sanja Traunšek: Nagovor ob otvoritvi posveta "Pomen strokovnih podlag pri pripravi prostorskih aktov"

prof. dr. Janez Marušič: Vloga strokovnih podlag pri zagotavljanju kakovosti prostorskih aktov

prof. dr. Andrej Černe: Stanje in težnje v prostoru kot neposredna podlaga za načrtovanje razvoja v prostoru

Marinka Konečnik Kunst: Analiza razvojnih možnosti dejavnosti v prostoru

Aleš Mlakar: Vključevanje varstvenih izhodišč v prostorsko načrtovanje - študija ranljivosti prostora

Jelena Hladnik: Usmeritve za izdelavo obveznih strokovnih podlag po ZUreP-1

Dr. Drago Kos: Pogledi na mesto (Pogledi na Ljubljano - ideje o razvoju)

mag. Maja Simoneti, Darja Matjašec: Savska obrečna krajina - večnamenska strokovna podlaga

Karla Jankovič: Od strokovnih podlag do realizacije v prostoru - Primer Komende

Liljana Jankovič Grobelšek: Strokovne podlage za poselitev za strategijo prostorskega razvoja občine Ivančna Gorica

Saša Dalla Valle: Morfologija v prostorskih aktih: kje, kdaj, zakaj? Morfološka zgradba naselja kot sestavni del preučevanja razmer v prostoru in izhodišče za regulacijo v prostorskem aktu (prostorskem planu in PUP)

Jože Slak: Evidenca prostorskih rezerv naselja- vez med analizo obstoječega stanja in alternativami razvoja v strokovnih podlagah s področja poselitve

mag. Jelka Hudoklin: Analiza krajine

mag. Zoran Stojič, doc. dr. Mojca Golobič: Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami v prostorskem planiranju

doc. dr. Mojca Golobič: Strokovne podlage za umestitev vetrnih elektrarn v prostor

Alenka Cof, Franc Jakl, mag. Krešimir Bakič, prof. dr. Ivan Marušič: Strokovne osnove za prostorsko preverjanje koridorja daljnovoda. Študija Energetska utemeljitev graditve 400 kV daljnovoda Okroglo, Udine/ Videm.

Saša Piano: Strokovne podlage - naročilo, natečaj ali delavnica? Primerjava različnih načinov izdelave strokovnih podlag za poselitev prostora, dileme izdelovalcev in naročnikov, dejanska in želena uporabnost rezultatov.


Uvodnik

Dobra strokovna podlaga je tisto delovno orodje, ki zmanjšuje stopnjo nepredvidljivosti pri sprejemanju odločitev o razvoju v prostoru. Osnovni namen strokovnih podlag je, da raziščejo strokovne možnosti za oblikovanje prostorskih odločitev na podlagi usklajevanja gospodarskih, družbenih, kulturnih in okoljskih vidikov prostorskega razvoja, in da zagotavljajo strokovno argumentiranost prostorskih odločitev. Strokovne osnove sicer niso vedno pogoj za kakovostno načrtovanje, so pa edina možnost, da kakovost preverjamo in s tem tudi zagotavljamo.

Dobre strokovne podlage morajo postati želja investitorjev in tistih, ki o razvoju v prostoru v javnem interesu odločajo, saj omogočajo pogoje za izboljšanje, zagotavljanje kvalitetnih prostorskih rešitev, zaradi njihove ponovljivosti in transparentnosti prispevajo k pospešitvi reševanja navzkrižnih interesov v postopku priprave prostorskega akta in ustvarjajo primerne osnove za odločanje. Dobra strokovna podlaga zato ni nikoli predraga in nikoli ne terja preveč časa.

Strokovna podlaga je analiza, ki se izvede s pomočjo različnih na problem naravnanih analitičnih metod z namenom doseganja strokovnega in transparentnega reševanja enega ali več vprašanj prostorskega razvoja. Njen namen je analiza pojava ali problema, preteklega, sedanjega in načrtovanega stanja v prostoru, družbi, okolju. Rezultati analiz so izhodišče za sprejemanje odločitev o razvoju v prostoru.

Cilj izdelave vsake strokovne podlage je prispevati k razumevanju razmer v prostoru in pripraviti utemeljitve za odločanje. Za ilustracijo si oglejmo primer odločitve, da naj se nek kraj razvija samo še navznoter, ker je gospodarska prihodnost občine v največji meri odvisna od varovanja kmetijskih površin ter naravne in kulturne dediščine v zaledju. Dati prednost notranjemu razvoju naselja pomeni zgoščevati gradnjo. Zato se nam zastavi vprašanje, kje in pod kakšnimi pogoji se v prihodnosti lahko gradi, spreminja obstoječe bivalne razmere in podobno. Da bi na zastavljena vprašanja strokovno odgovorili je treba proučiti vsaj:

- razmere v kraju ter ugotoviti čim več o potencialnih prostorih za novogradnje na osnovi podatkov o lokaciji, velikosti, komunalni opremljenosti, lastnini in drugih izbranih značilnostih nezazidanih površin,
- značilnosti obstoječega grajenega tkiva ter oceniti razvojni potencial, ki se ponuja skozi prenovo grajenega tkiva,
- odnos prebivalcev do prostorskih značilnosti njihovega okolja in načrtovanih sprememb.

S pomočjo dobrih strokovnih podlag se dvigne nivo poučenosti o razsežnostih posledic neke odločitve o prostorskem razvoju ali umestitvi prostorske ureditve v prostor. Kar prispeva k odpiranju možnosti za vsebinsko razpravo naravnano na problem in odgovorno sprejemanje odločitev o prostorskem razvoju s strani občinskega sveta in zainteresirane javnosti, ki je vključena v proces priprave in sprejemanja prostorskega akta.

Zgodovina nas uči, da je urejanje prostora v največji meri povezano prav z določanjem razmeroma podrobnih pogojev za razvoj v prostoru. Danes razviti del sveta vprašanja urejanja prostora rešuje različno. Kako podrobno in dosledno se v posamezni državi predpisuje postopke priprave prostorskih načrtov je v največji meri odvisno od občutljivosti družbe za odgovorno urejanje prostora in kakovost stanja v prostoru. Prav stanje v prostoru je končni cilj urejanja prostora, ki je osnova za hoteni družbeni, gospodarski in okoljski razvoj. Obstajajo družbe, ki so tradicionalno nagnjena k predpisovanju pravil. Obstajajo pa tudi družbe v katerih na osnovi tradicionalno skrbnega odnosa do prostora in okolja velik del funkcij različnih in podrobnih predpisov prevzemajo družbeno normirani načini ravnanja.

Človekov interes po gospodarski rabi prostora izpričuje obziren človekov odnos do zatečenih naravnih prvin in skozi zgodovino izkazuje strpnost in samoomejevanje, ki bodisi izvira iz želje po racionalnosti in s tem po koriščanju najbolj ugodnih možnosti za gospodarsko rabo ali pa iz želje po ohranitvi prvinske narave, harmonične podobe prostora in ohranitvi zanimivih prostorov za vizualno doživljanje. Družbene norme so lahko torej splošen, v širši družbeni skupnosti sprejet način ravnanja, ki lahko zadovoljivo nadomešča posebne pravne predpise In omogoča hitrejše in aktivnejšo odzivanje na probleme. Danes velja, da je kakovost v prostoru nemogoče zagotavljati samo v okviru pravnih instrumentov, saj se samo na podlagi le teh ne zagotavlja kakovost prostorskega načrtovanja in s tem posledično kakovost prostora. Vse bolj se utrjuje spoznanje, da ne zadošča samo vedeti, kaj je prav, razpolagati z znanjem in to opredeliti v zakonodajo. Potrebno je razviti družbeno zavest o vrednotah prostora, ki daje prednost zgodovinsko razvojnemu pred hipnim, dolgoročnemu pred kratkoročnim. Načeloma je zelo pomembno, da se čimveč ljudi zaveda, da je urejen prostor posledica upoštevanja določenih pravil ravnanja in da omejitve, ki izhajajo iz urejanja prostora niso način za omejevanje razvoja pač pa stalne spremljevalke razvoja, ki zagotavljajo trajno kakovost okolja, funkcij in podob. V takih razmerah lahko pričakujemo, da bodo v poteku priprav izdelane vse potrebne strokovne podlage, v ustreznem obsegu in kakovosti, ker bodo to pričakovali, potrebovali, udeleženi v proces sprejemanja odločitev. Ker stanje v prostoru zanima širok krog različnih udeležencev je poskrbljeno za to, da bodo odločitve dobro argumentirane, trajnostno naravnane in zadovoljive z vidika najširše javnosti.

V Sloveniji smo z izdelavo strokovnih podlag kot podpornega gradiva za sprejemanje najboljših možnih razvojnih odločitev praviloma vedno dobro lovili duh časa in družbenih potreb našega okolja. Glede na razmere v prostoru in način sprejemanja odločitev o razvoju se prostorski načrtovalci zanašamo na to, da se bo najširša javnost, upravljavci s prostorom kot tudi investitorji zavzeli za načrtno in premišljeno rabo prostora. Prostorski načrtovalci vemo, da so strokovne podlage delo, ki mu čas nikoli ne bo vzel veljave in to ne glede na to ali so strokovne podlage obvezna sestavina priprave prostorskih aktov ali zgolj delo, s katerim se odločitve podkrepi s podatki ali se zavaruje pred sprejemanjem škodljivih odločitev. Najsi se imenujejo tako, ali drugače, strokovna gradiva, ki omogočajo odločanje z boljšim predvidevanjem posledic, bodo vedno ostala jedro kakovostnega prostorsko načrtovalskega dela.


mag. Maja Simoneti